BIlo je nekoč

Galaktični osvajalec
Galaktični osvajalec

Kateri retro je vaš najljubši?

19.10.2018 07:47 Artur Švarc

Bržkone najbolj znamenit izdelek bivše države je Galaksija. Računalnik je zasnoval Voja Antonić kot računalnik, ki si ga lahko vsak sestavi sam. Kit je sicer bil na voljo, a se je Galaksijo dalo narediti tudi z obiskom trgovin z elektronskimi elementi.

Eden od razlogov za nastanek je bilo tudi dejstvo, da je nakup C64 ali ZX Spectruma zahodno od Alp vzel tudi celo mesečno plačo, kar je pomenilo, da je hišni računalnik imela le peščica ljudi. Antoniću se je zamisel porodila med dopustom v Risanu v Črni Gori. Med branjem navodil za RCA CDP1802 CPU je naletel na video generacijo s pomočjo CPU in glede na to, da je bil CDP1802 zelo primitiven procesor, je Antonić pomislil na Zilogov Z80. Ko se je vrnil domov v Beograd, je imel že narisane diagrame računalnika, ki uporablja softver za generiranje video slike. Kljub temu, da je ta rešitev pomenila precejšnjo obremenitev za procesor, pa je po drugi strani prinesla tudi hardversko enostavnost. Antonić je diagrame in navodila nameraval objaviti v reviji. Zagrebški SAM je bil logična izbira, a zaradi slabih izkušenj, se je mojster odločil vse skupaj osvetliti drugje. Druga možnost je bila znanstvena revija Galaksija, sicer nekompatibilna z njegovo idejo, a Antonić je izvedel, da pripravljajo posebno izdajo Računari u vašoj kuči. Zadeva je izšla pozno decembra 1983 in postala uspešnica. Ves čas se je porajalo vprašanje, koliko ljudi je dejansko naredilo računalnik po navodilih v reviji, ocena se je gibala med 100 in 1000 primerki, s tem da se Antonić spominja, da so se ob ideji številke 1000 glasno smejali. No, zgodovina je pokazala, da je v roke nadebudnih jugoslovanskih elektronikov romalo kar 8000 kitov, številka pa bi bila še višja, če bi prišteli tiste, ki so Galaksijo sestavili z lastno nabavo elementov. Vsi deli ohišja, tipkovnica in periferija so bili delo domačih proizvajalcev, tiskano vezje je prišlo iz avstrijskega Gradca, Antonić je osebno sam izdeloval EPROM, revija Galaksija pa je skrbela za naročila in distribucijo.

Nekoliko kasneje je EI prevzela serijsko izdelavo Galaksije, ki je romala predvsem v šole. Čeprav je bila Galaksija v vseh pogledih podrejen računalnik takratnim tržnim uspešnicam iz zahoda, pa je imela velik vpliv na širjenje računalniške zavesti med ljudmi in je sprožila val bodočih strokovnjakov, ki so s prebiranjem zares razumljivega od A do Ž članka v reviji razširili svoje obzorje in poznavanje principa delovanja računalnikov.

Galaksija je imela Z80 procesor s 3 MHz, ROM A je vseboval zagon računalnika, nadzor nad delovanjem in Galaksija Basic interpreter, ROM B, ki ga bilo mogoče dokupiti, pa razširjen Galaksija Basic in razvojna orodja za softver. RAM-a je bilo na voljo od 2 do 6 KB, razširljiv na 54 KB, v tekstnem načinu je Galaksija prikazovala 32x16 znakov, v psevdo grafičnem načinu pa je bilo na voljo matrica 64 x 48. Tu je bila še kasetna enota, računalnik pa se je dalo priključiti tako na monitor kot na televizor.

Da je šlo za ubožen računalnik, govori tudi dejstvo, da je procesor kar 70% svoje moči uporabljal za generiranje videa, kar je pomenilo,da je galaktični računalnik vse prej kot hiter. Med nalaganjem programov s kasete je zato video signal mrknil, a vgrajeni interpreter Basica je bil tako eden najhitrejših, hitreši celo od hišnih računalnikov tiste dobe. Programe za Galaksijo so v osemdesetih predvajali kar na radiu Beograd 202 v oddaji Ventilator 202. Pri zapisu 280 bit/s je za običajen 2-kilobajtni program v etru eno minuto odzvanjalo zelo znano šumenje in piskanje.

Danes ima Galaksija posebno zbirateljsko vrednost, za vse, ki bi si radi ogledali to čudo od domače računalniške iznajdljivosti, pa je najbolje obrniti na strica Googla, ki bo izdal pot do emulatorja Galaksije.

Retromanija

Kontakt z nami

Novice

© Copyright 2012-2018 Retromanija